»Enigmatična entiteta z zelo specifično zunanjostjo, ki jo prepoznamo kot nekaj, česar ne moremo imenovati, govori o sami sebi, pripoveduje zgodbo svojega vstopa v umetnost, hkrati pa posredno naslovi še nekaj drugega. Sočasno predstavlja nenavadno vzporednico s tistim, kar je v središču paradigme umetnosti: je objekt, ki je tuj samemu sebi, in posledično potuji izkušnjo slehernika, ki se z njim sreča.«
»V načinu dela ni nič enigmatičnega.«
»Nasprotje črno-belemu svetu pa podčrta z naključnostjo, ki jo v samem procesu še kako pozdravlja.«
»Kako se torej približati tej paradoksni entiteti, ki je 'najbolj tukaj, ko je hkrati ni, in ki je najbolj to, ko je hkrati nekaj drugega'?«
»Ta ima v sebi nekaj, ob čemer gorim, pri tem pa sam ne vem, kaj bi rad!«
»Človeško-kameninsko hibridnost – to čudno drugost radikalno intimne bližine – raziskujem skozi performativno sodelovanje s skrajno drugačnimi entitetami od mene same.«
»Kar je fantastično, je energija, ki jo ima.«
»Nekaj njegovih slik pa vključili na razstavo z deli, ki so jih sami smatrali za degenerirano umetnost.«
»Ne želim fotografirati nečesa, kar je storjeno z dovoljenjem.«
»Podobe Laibach Kunst so odprti znak, ki nima statičnega pomena. Prežema jih dvoumnost in večznačnost, protislovje v njih se ne razreši. To je enigmatična estetska praksa in kompleksen konstrukt.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju